Tako kot mešani pevski zbor je tudi dramski odsek doberdobske katoliško usmerjene mladine zaživel takoj po 2. svetovni vojni. Glavni pobudnik in režiser prve igre, ki je bila premierno uprizorjena 25. maja 1952, je bil vaški župnik Ivan Kretič. Z igro Divji in nedeljski lovci je publika do zadnjega kotička napolnila občinsko dvorano. Dramskih uprizoritev se je leta 1953 lotil tudi dekliški krožek pod vodstvom Adele Ferletič. Leta 1954 so člani dramske skupine na oder postavili Govekarjeve Rokovnjače. Pri tem projektu je sodeloval tudi mešani pevski zbor, ki je dramsko uprizoritev uvedel z dvema pesmima. Bogomil Brecelj, novi župnik, ki je v Doberdob prišel sredi petdesetih let, se je izkazal z zelo izostrenim smislom za dramsko umetnost in vaški dramski dejavnosti vlil novega zagona. Leta 1959 so tako amaterski igralci uprizorili Krekovo trodejanko Tri sestre se ženijo kar na prostem, na Jelenovem dvorišču. Leta 1960 se je doberdobski dramski odsek, ki so ga sestavljale skoraj izključno predstavnice nežnega spola, publiki predstavil z dramo nemškega pisatelja Friesa Kri za kri ali Ljudmila. Premierna uprizoritev ni bila v domači vasi, marveč v Marijanišču na Opčinah. Dobro desetletje je nato v Doberdobu na dramskem amaterskem področju vladalo zatišje. K temu so botrovali številni dejavniki: uprizoritve na odru so od nastopajočih terjale veliko truda, vrh tega pa dramski odsek ni razpolagal niti s primernim prostorom za vaje. Ustanovitev SKD Hrast in dograditev župnijske dvorane sta bili zato temeljnega pomena za ponovno obnovitev delovanja dramske skupine same. Naenkrat so se nekateri stari igralci in številni mladi odrski talenti začeli ponovno zbirati pod vodstvom župnika Breclja. Natančno deset let po zadnji dramski uprizoritvi, 11. aprila 1970, se je tako ponovno dvignil zastor nad odrom. V režiji g. Breclja je igra Marice Komanove Prisega opolnoči ali Cigan Marko privabila številno publiko. Nova izkušnja na odrskih deskah je člane igralske skupine spodbudila, da bi se pomerili v zahtevnejših projektih, vendar pod mentorstvom strokovno usposobljene osebe, ki bi jih vodila pri naslednji odrski postavitvi. Dramska družina se je res preizkusila z nekoliko zahtevnejšo tragedijo, s Stilmodskim županom. 

Režija je bila poverjena Novogoričanu Marijanu Kovaču. Zgodba se odvija med 1. svetovno vojno, v času nemškega napada na Belgijo. Župan belgijske občine Stilmond se Nemcem postavi po robu, ker želijo slednji ubiti vaščana, starega Klausa, češ da je on ustrelil nekega nemškega poročnika. Župan se je pripravljen predati Nemcem in tako rešiti življenje nedolžnemu Klausu. Uspeh dramske uprizoritve, ki je doživela številne ponovitve , je bil precejšen.

V dramsko skupino so začele vstopati tudi mlajše generacije. Mladi amaterji so se posebno radi lotevali pustnih burk. Na oder so postavili veseloigro Snubač v pasti (1973), Poročna torta (1976), Mi mladi (1977) in Kako so se Doberdobci pripravljali na nastop (1978). Mladinska dramska skupina se je izkazala tudi na Cankarjevi proslavi, ki jo je SKD Hrast priredilo leta 1976, saj so njeni člani z daljšim izborom Cankarjeve proze živo poustvarili svet največjega slovenskega pisatelja tudi s pomočjo glasbenih utrinkov, ki sta jih izoblikovala MePZ Hrast ter Mladinski pevski zbor Hrast. Dramska skupina, ki je delovala vse do začetka osemdesetih let, se je javnosti predstavila še z dvema pomembnejšima stvaritvama. Leta 1977 je bila povabljena na obmejno srečanje v Novo Gorico in tu v drobnih umetniških izsekih prikazala goriško literarno ustvarjalnost vse od začetka 20. stoletja. Leta 1982 je mladinski odsek SKD Hrast v sodelovanju z mešanim pevskim zborom priredil Tečaj za dikcijo in recitacijo pod vodstvom prof. Franka Žerjala. Tečajniki so svoje pridobljene recitatorske sposobnosti prikazali na večeru, v katerem so se publiki predstavili z Župančičevo Dumo.