Ustanovni občni zbor doberdobskega društva SKD Hrast je bil sklican 14. oktobra 1968. Med glavnimi pobudniki novega društva je bil župnik Bogomil Brecelj, ki je sredi šestdesetih let v Doberdobu v marsičem obnovil delovanje na prosvetno-verskem področju. Posebno rad se je ukvarjal z mladimi in skupaj z njimi uresničeval zamisli, ki so kasneje postale nosilni steber v razvejani strukturi novega vaškega društva.
Kljub vsemu je bilo še do poznih šestdesetih let čutiti pomanjakanje temeljne postavke za delovanje vsakega društva, t.j. zbirnega prostora, v katerem naj bi potekale dejavnosti in v katerem naj bi društvo domovalo. S prostovoljnim delom in veliko mero požrtvovalnosti so Doberdobci, ki so se zbirali v okviru novoustanovljenega društva, v kratkem zapolnili tudi to vrzel.
Sedež za vse dejavnosti, ki so se do leta 1970 oblikovale v katoliškem krogu Doberdobcev, je bilo župnišče. Sčasoma pa je doberdobski »farovž« postal pretesen za vse otroke, fante in dekleta, pa tudi za vse odrasle vaščane in vaščanke, ki so na katerikoli način prispevali k razvoju kulturno-družbenega delovanja v vasi ter kovali in uresničevali vedno nove ideje in zamisli. Pojavila se je potreba po večjem prostoru, ki bi ustrezal zahtevam pevskega zbora, dramske skupine in vseh drugih odsekov. Tudi pri uresničitvi tega ambicioznega načrta je imel velike zasluge vaški župnik, ki je že dalj časa snoval načrte o gradnji novega kulturnega centra v Doberdobu. Akcije, priprave, zbiranje sredstev in končno še zidanje nove dvorane so potekali dobrih deset let. V poznih šestdesetih letih je bila izpeljana zelo originalna in zelo uspešna akcija samofinansiranja za izgradnjo novega prosvetno-kulturnega objekta. Doberdobci so namreč v letih 1967 in 1968 pripravili bogato loterijo, s katero so si potem pomagali pri finančnem kritju stroškov za novo dvorano. Na god Marije Snežnice, 4. avgusta 1968, je župnik blagoslovil vogelni kamen župnijske dvorane, na katerem so bili vklesani letnica 1968, hrastov list z želodom in križ. Otvoritev novega vaškega kulturnega centra, ki so ga preimenovali v Mladinski dom, je bila že dve leti kasneje, 30. marca 1970.